Podjetja, ki zeleno zavajajo, glasno govorijo o trajnosti in trajnostnih korakih, dejansko pa ne prispevajo k reševanju okoljskih in družbenih problematik.

Gre za obliko zavajajočega trženja ali komuniciranja o praksah nekega podjetja, ki nas želi prepričati, da je okolju prijazno, vendar v resnici ni. Pojavlja se v različnih gospodarskih panogah, z nekaj raziskovanja pa ga lahko prepoznamo in se mu izognemo.

Raziskovalci ameriške organizacije okoljskega marketinga TerraChoice so na podlagi raziskave opredelili sedem grehov zelenega zavajanja ali sedem okoljskih grehov:

Greh zamolčanja
Trditev, ki na podlagi nekaterih lastnosti, brez dajanja pozornosti drugim pomembnim okoljskim aspektom, navaja, da je izdelek »zelen«.
Primer: Papir ni nujno okolju prijazen samo zato, ker izvira iz trajnostno upravljanega gozda. Drugi pomembni okoljski aspekti v procesu proizvodnje papirja, kot na primer izpusti toplogrednih plinov ali pa uporaba klora pri beljenju, so lahko enako pomembni.
Greh neobstoja dokaza
Okoljska trditev, ki je ni mogoče podpreti z enostavno dostopnimi informacijami ali potrdilom s strani priznane in uveljavljene tretje osebe.
Primer: Papirnati robčki ali toaletni papir, za katere se trdi, da so narejeni iz več procentov recikliranega starega papirja, ne da bi za to preskrbeli dokazila.
Greh nejasnosti
Trditev, ki je tako slabo ali široko definirana, da bo potrošnik njen pravi pomen verjetno napačno razumel.
Primer: »Vse naravno«. Arzen, uran, živo srebro in formaldehid se vsi pojavljajo v naravi in so strupeni. »Vse naravno« ni nujno »zeleno«.
Greh čaščenja prevarantskih oznak
Izdelek, ki bodisi preko besedila ali preko grafike daje vtis potrdila s strani tretje osebe, potrdilo pa v resnici ne obstaja. Z drugimi besedami – prevarantske oznake.
Primer: Proizvajalci, ki izdelku dodajo njihovo lastno oznako s slikami in trditvami kot na primer »Ta izdelek se bori proti globalnemu segrevanju«.
Greh nepomembnosti
Okoljska trditev, ki je sicer lahko resnična, a je nepomembna ali pa ne pomaga potrošniku, ki išče okolju prijazne izdelke.
Primer: »brez CFC«. To je pogosta trditev navkljub temu, da so klorofluoroogljikovodiki prepovedani z zakonom.
Greh manjšega izmed dveh zlodejev
Trditev, ki je lahko znotraj neke izdelčne skupine resnična, a lahko potrošnika odvrne od večjih vplivov na okolje, ki jih ima ta izdelčna skupina.
Primer: Ekološke cigarete in terenska vozila z učinkovito porabo goriva.
Greh laganja
Okoljske trditve, ki enostavno ne držijo.
Primer: Izdelki, ki lažno trdijo, da imajo potrdilo oz. registracijo za energetsko učinkovitost Energy Star.

 Povzeto po https://www.uradni-list.si/novice/pogled/poznate-pojem-zeleno-zavajanje